 |
|
|
|
 |
|
|
Da lahko povečamo varnost pri potapljanju, zmanjšamo porabo zraka, preprečimo dvigovanje mulja in negativen vpliv na okolje, moramo najprej poskrbeti za pravilen položaj telesa pod vodo, ter ustrezno plovnost, obteženost in uravnoteženost med potopom. To lahko dosežemo s treningom, upoštevajoč nekaj osnovnih napotkov, in s pravilno izbiro opreme.
Pravilna drža in položaj telesa, ustrezna obtežitev in plovnost so zelo pomembni dejavniki pri potapljanju. Ti lahko v veliki meri pripomorejo k potapljačevemu dobremu počutju pod vodo in hkrati zmanjšajo, včasih pa celo preprečijo, težave do katerih lahko pride, če teh dejavnikov ne upoštevamo. Omogočajo nam lažje in hitrejše plavanje, manjšo porabo zraka oz. dihalne mešanice, preprečijo ali zmanjšajo zadihanost kadar plavamo proti toku, preprečijo dvigovanje mulja in s tem zmanjšanje vidljivosti.
PRAVILEN POLOŽAJ TELESA IN TEHNIKA PLAVANJA
Pravilen položaj telesa pod vodo je vodoraven, noge pa so obrnjene rahlo navzgor. Večina potapljačev plava z nogami obrnjenimi (rahlo?) navzdol. To poveča vodni upor, saj je površina telesa ki je obrnjena v smer plavanja večja, kar povzroči večjo porabo energije in zraka. Ker je del sile plavanja usmerjen navzdol, to povzroča rahel potisk potapljača navzgor, zato imajo potapljači običajno rahlo negativno plovnost, ki jo s takim načinom plavanja kompenzirajo. V primeru ko se tako plavajoč potapljač ustavi, se običajno obrne v navpični položaj in rahlo plava, da ne bi tonil. Posledice takega ravnanja so lahko dviganje mulja in s tem slaba vidljivost, poškodovane ali mrtve korale in drugo življenje, to pa so stvari ki bi potapljačem morale biti pomembne.
Ocenjevanje pravilne drže in položaja telesa je precej enostavno. V primeru da uporabljate tehniko plavanja, ki povzroča potisk navzgor, boste ob prenehanju plavanja začeli toniti globlje, zato običajno zavzamete navpični položaj ali pa dodate nekaj zraka v kompenzator plovnosti. V drugem primeru morate ob nadaljevanju z nepravilnim plavanjem ta zrak zopet izpustiti, ker bi sicer postali preveč pozitivno plovni. Pravilen položaj telesa in tehnika plavanja sta taka, da vsakokratno uravnavanje plovnosti ob prenehanju ali nadaljevanju plavanja nista potrebni.
Kako se naučiti pravilne drže telesa med potopom? Učinkovita metoda je, da med potopom pogosto prenehamo plavati. Ustavimo se in opazujemo ali smo nevtralno plovni. V primeru da nismo, uravnamo plovnost z dodajanjem ali izpuščanjem zraka iz kompenzatorja plovnosti in glede na to popravimo tudi položaj telesa. Sčasoma se bosta plovnost in položaj telesa izboljšala in potrebno bo čedalje manj popravkov.
Lahko uporabite tudi drugo tehniko plavanja, ki v zadnjem času pridobiva na popularnosti. Podobno kot pri prsnem plavanju brez plavuti, tudi pri tej tehniki noge premikamo kot žaba. Razlika je le v tem, da nog v kolenih toliko ne krčimo ampak jih premikamo predvsem skupaj in narazen. Pri tej tehniki plavanja je faza jadranja med zamahi daljša in zato zlahka opazimo pozitivno ali negativno plovnost. S to tehniko lahko plavamo tudi povsem ob dnu in pri tem ne dvigujemo mulja in ne zmanjšujemo vidljivosti za sabo.
Mnogi potapljači so sposobni ohranjati pravilen položaj telesa, dokler ni potrebna uporaba koluta ali pa morajo pod vodo rešiti kakšen problem, ki se med potapljanjem pojavi. Izguba pravilnega položaja telesa lahko v teh primerih problem še poveča in/ali otežuje njegovo reševanje. Eden od razlogov, zakaj potapljači med reševanjem problemov in v stresnih situacijah spremenijo lego telesa iz vodoravne v navpično je tudi ta, da na potapljaških tečajih večino problemov rešujejo na ta način.
Praznjenje maske med klečanjem na dnu bazena ali na morskem dnu je le eden od takih primerov. Vpliv tako pomanjkljivega izobraževanja se kasneje prenaša naprej in mnogokrat lahko vidimo potapljače, kako se med potopom ustavljajo, pokleknejo na dno in praznijo maske. To seveda ni potrebno saj izkušenejši potapljači
praznijo maske med plavanjem, poleg tega pa se mnogokrat potapljamo ob steni, kjer je dno pregloboko. Tudi med opravljanjem različnih aktivnosti pod vodo, moramo težiti k temu, da ostanemo v vodoravnem položaju. Če se med potopi zavestno trudimo da držimo noge rahlo navzgor, to postane podzavestno. Še posebej je to pomembno, ko se nekateri potapljači kasneje podajo v zahtevnejša okolja, kot so jame ali notranjost potopljenih ladij, kjer je zmanjšanje vidljivosti zaradi neustreznega položaja telesa in tehnike plavanja še toliko resnejši problem.
VRSTA JEKLENK TER KOLIČINA IN RAZMESTITEV UTEŽI
Pomemben dejavnik pri doseganju pravilnega položaja telesa pod vodo je tudi oprema.
Aluminijaste ali lahke jeklene jeklenke imajo, še posebej ko so prazne, le rahlo negativno plovnost včasih pa celo pozitivno. Običajno potapljači uteži nosijo le okoli pasu, kar jih obrača z nogami navzdol. K že tako neugodnim razmeram dodatno pripomore še klasični kompenzator plovnosti, ki se napihuje predvsem zgoraj in tako dviguje zgornji del telesa. Kombinacija lahkih jeklenk, klasičnega kompenzatorja plovnosti in uteži le okoli pasu mnogokrat otežuje doseganje optimalnega položaja telesa med potopom.
Z uporabo težjih jeklenk ali jeklene hrbtne plošče se potapljač lahko znebi dela uteži iz pasu. To porazdeli težo tudi na zgornji del telesa, nad pljuča, kjer je najbolj potrebna. Podoben efekt lahko dosežemo z dodatno obodno utežjo, ki jo montiramo visoko na zadnjo stran jeklenke, če se potapljamo le z enojno jeklenko. Kadar pa se potapljamo z dvojnimi jeklenkami uporabimo za ta namen t.i. V-utež, ki jo montiramo med jeklenki. Z uporabo V-uteži, jeklene hrbtne plošče in jeklenih jeklenk lahko postane pas z utežmi odvečen, vendar moramo v tem primeru uporabljati suho obleko, ki služi tudi kot rezervni izvor plovnosti. V primeru odpovedi ali poškodbe kompenzatorja plovnosti se lahko na površje dvignemo z napihovanjem suhe obleke, saj v takem primeru nimamo pasu z utežmi, ki bi ga lahko odvrgli. Ob uporabi mokre obleke rezervne plovnosti nimamo, zato moramo imeti možnost, da odvržemo večji del uteži (npr. pas z utežmi) in se tako dvignemo na površino. Jeklene hrbtne plošče tehtajo 2,5 do 6 kg, obodne uteži 2 do 5 kg in V-uteži 2 do 7 kg. Nekateri uporabljajo tudi
P-utež, ki jo montiramo na sprednjo stran hrbtne plošče in tehta 1 do 3,5 kg.
Ne glede na to za katero metodo se potapljač odloči, mora biti prepričan da tako njegova obteženost, kakor tudi njegova plovnost ustrezata vrsti potopa, ki ga namerava izvesti.
Potapljač mora imeti toliko uteži, da lahko s popolnoma praznim kompenzatorjem plovnosti in s prazno(-imi) jeklenko(-ami) in polnimi pljuči zraka lebdi na globini treh metrov. Če je uteži manj, ob koncu potopa ne more izvesti morebitne dekompresije ali kontroliranega počasnega dviga na površino. V primeru da je uteži več pa to pomeni večjo napihnjenost kompenzatorja plovnosti med potopom in s tem večji napor pri plavanju in stres med potopom, ter prenašanje odvečne teže na površini in na kopnem. Seveda moramo pri količini uteži upoštevati tudi razliko med gostoto slane in sladke vode, kar v praksi pomeni 1 do 3 kg uteži manj v sladki vodi. Seveda je to odvisno od velikosti posameznika in števila in velikosti jeklenk ki jih nosi med potopom. Tudi v sladki vodi je priporočljiv zgornji preskus.
KOMPENZATOR PLOVNOSTI
S stališča plovnosti, pravilnega položaja telesa in uravnoteženosti med potopom je namesto klasičnega kompenzatorja plovnosti priporočljivejša uporaba t.i. krilc oz. nahrbtnega kompenzatorja plovnosti, o katerem smo govorili že v prejšnji številki. Krilca namreč ob napihovanju razporedijo dvižno silo na celotno površino hrbta potapljača, ne pa le na njegov zgornji del in s tem preprečijo neželjeno obračanje potapljača iz optimalnega, vodoravnega položaja. Pri tem pomaga tudi mednožni trak, ki stabilizira opremo na potapljaču. Mednožni trak je zadaj pritrjen na ploščo, spredaj pa ima zanko, ki je nataknjena na pas. (glej članek VARNO POTAPLJANJE – DIR v prejšnji številki). Tudi pri izbiri krilc oz. kompenzatorja plovnosti je potrebno biti previden. Podobno kot pri količini uteži, je tudi pri volumnu kompenzatorja plovnosti. Ne sme biti ne prevelik, ne premajhen. Biti mora pravilne oblike in imeti ravno pravšnjo prostornino. Prostornina (in s tem vzgon) kompenzatorja plovnosti naj bo zadostna, da nam omogoča dvig iz največje globine s polno jeklenko (oz. polnimi jeklenkami). Kadar se potapljamo z mokro obleko je potrebno upoštevati stisljivost neoprena in s tem izgubo plovnosti, ki narašča z globino. Kompenzator plovnosti naj omogoča tudi udobno plavanje s polno jeklenko na površini, v
vzvalovanem morju. Prostornina krilc pa mora biti tudi dovolj velika, da drži na površini celotno opremo z morebitnimi integriranimi utežmi in polno jeklenko (oz. vsemi polnimi jeklenkami), če se bomo potapljali iz manjših plovil, iz katerih v vodo najprej spustimo opremo in si jo nadenemo šele v vodi. Izogibati se moramo, v zadnjem času čedalje bolj popularnim, "tehničnim" kompenzatorjem plovnosti, ki imajo kopico nepotrebnih
D-ringov in običajno nepotrebno veliko prostornino, ki naj bi omogočala dvig predmetov, ter lažje reševanje sopotapljača, itd. Za reševanje sopotapljača se uporablja njegov kompenzator plovnosti ali suho obleko, za dvig predmetov pa posebne boje za dviganje (angl. lift bag). Prevelik kompenzator plovnosti namreč nepotrebno poveča upor pri plavanju, ki ga moramo premagovati med vsakim potopom, tudi takrat, ko le ta ni popolnoma napolnjen.
NAJUSTREZNEJŠA OPREMA
Najustreznejša oprema za doseganje pravilne uravnoteženosti in optimalnega položaja v vodi je torej: jeklena hrbtna plošča z mednožnim trakom, dve jeklenki in krilca. Če uporabljamo dve manjši jeklenki namesto ene večje, je težišče jeklenk bližje osi telesa, kar poveča stabilnost plavanja. Seveda morata biti jeklenki ustrezne teže in oblike.
Če le imate možnost naj nekdo od vaših sopotapljačev vzame na potop tudi kamero. Ko boste opazovali sebe med potapljanjem, bo to prav gotovo zanimivo in poučno doživetje. Tudi kompetenten sopotapljač, ki je pripravljen podati konstruktivno kritiko potopa je lahko v veliko pomoč.
Zgoraj našteta vodila in izbira ustrezne opreme vam lahko omogočijo boljše uravnavanje plovnosti in uravnoteženosti med potopi prav tako pa tudi najučinkovitejši položaj telesa, to pa lahko še dodatno poveča užitek in vašo učinkovitost med potopi.
Matej Simonič
|
|
|
|
|
|
Last update:
28.05.2006 11:34 |
|
|
|
|
|
|
