|
Sistem potapljanja »Doing It Right« prinaša jasno alternativo neučinkovitim in nevarnim potapljaškim postopkom. Sistem DIR je celovit sistem, ki spaja varnost z uporabo robustne potapljaške opreme. DIR je mednarodno priznan kot uspešen, enostaven in varen sistem. Večina ljudi pozna sistem DIR le po konfiguraciji opreme, vendar je sistem zastavljen širše. DIR je filozofija, ki nudi racionalen izbor potapljaškega moštva, pripravo pred potopom ter pravilen izbor potapljaške opreme, kar jamči varnost, učinkovitost ter užitek pri potapljanju.
1. Enotno moštvo (team)
Potapljaško moštvo ni samo skupina ljubiteljev podvodnega sveta, marveč enotna skupina potapljačev, ki ima pred seboj skupne cilje in interese. Člani moštva morajo biti usposobljeni in neodvisni, v nasprotnem primeru predstavljajo le breme ekipi. Zato drži pregovor, da je veriga čvrsta le toliko, kolikor je čvrst njen najšibkejši člen. Vsak član moštva mora obvestiti ostale, če načrtovana naloga presega njegove zmožnosti. Površno rešene ali nerešene težave posameznikov lahko ključno vplivajo na varnost celotne skupine.
Skupinsko potapljanje je zelo važen del vsake potapljaške aktivnosti. Potapljači naj si pogosto med seboj izmenjujejo mnenja, saj s tem pripomorejo k boljši pripravljenosti in reševanju težav še preden se te pojavijo. Individualno dokazovanje članov zmanjšuje učinkovitost celotne potapljaške skupine, vsi člani morajo biti sposobni samostojno in odgovorno prevzeti naloge, ker s tem povečujejo varnost cele skupine. Manj izkušeni potapljači v skupini prinašajo nižjo oceno skupne sposobnosti in je zaradi tega potrebno prilagoditi
cilje potopa. Zato je izbor članov zelo pomemben, še posebej v zahtevnejših potapljaških okoljih.
Eden izmed vzrokov potapljaških nesreč je ločitev potapljačev pod vodo, za kar je pogosto kriva nepazljivost. Na plitvejših rekreativnih potopih velja pravilo, da se izgubljeni potapljači iščejo pod
gladino eno minuto in nato pričnejo s kontroliranimi dvigom na površino. V večini oblik tehničnega potapljanja, (potapljanje na večje globine, dekompresijsko potapljanje in »overhead« okolje) je to pravilo neizvedljivo. Ne glede na potapljaško okolje, morajo potapljači pod vodo delovati in ostati skupaj kot ekipa in morebitne težave reševati skupaj. Potapljači bodo ostali skupaj, če bodo zavestno pogosteje preverjali pozicijo partnerja v vodi. Za lažji nadzor je priporočljiva uporaba podvodnih
svetilk (npr. Extreme
Exposure), kajti svetloba predstavlja odlično vidno referenco.
Seveda se je možno potapljati tudi samostojno, vendar
je potapljanje z usposobljenim sopotapljačem je bolj varno in koristno. Potapljaški par ali moštvo si lahko deli koristne informacije, pomaga ter svetuje ob zapletih in preprečuje nastanek problemov. Posamezniki, ki na potapljanje v paru ali v skupini gledajo negativno, najverjetneje še nikoli niso okusili prednosti, ki jih prinaša
dober sopotapljač.
2. Priprava
2.1 Priprava pred potopom: Večina potapljačev zmotno
meni, da se priprava pred potopom prične le dan prej ali par ur pred potopom. Kvalitetna priprava se prične veliko prej in vsebuje tri osnovne komponente: mentalna sposobnost, fizična pripravljenost ter potapljaške izkušnje. Potapljač, ki poskuša zaobiti eno od teh komponent v resnici ni pripravljen za potapljanje in lahko pri potapljanju doživi nelagodje, zapravljene priložnosti ali celo tvegane situacije.
A. Mentalna sposobnost: Potapljač, ki ni zbran pri potopu, se ne more uspešno odzvati na spremembe v okolici. Tak potapljač ni
ustrezen partner. Dobra mentalna pripravljenost je ključ, ki potapljaču zagotavlja užitek in pravočasno reakcijo na okoliške spremembe, kar omogoča pripravljenost na reševanje težav še preden se pričnejo stopnjevati. Po drugi strani, nezadostna zbranost pogosto vodi k problemom. Na primer, nezbran potapljač lahko na potopu spregleda točko
(fizično in časovno) na kateri se mora obrniti proti vhodu in se poda v še nevarnejše področje ali loči od moštva. Primerna mentalna sposobnost dosledno izboljšuje varnost, učinkovitost ter užitek v vseh potapljaških aktivnostih.
B. Fizična pripravljenost: Fizična nepripravljenost je povod za povečano tveganost nastanka bolezni, skrajšuje življenje in slabša kvaliteto življenja. Nadalje, neprimerno fizično pripravljene osebe so nagnjene k problemom povezanim s potapljanjem, kot je povečana nevarnost nastanka dekompresijske bolezni ali pa nesposobnost premagovanja fizičnih
naporov v stresnih situacijah. V takih razmerah potapljač ne tvega le svojega življenja ampak postavlja v ta položaj celotno moštvo, ki je v kriznih trenutkih priklicano na pomoč. Fizična pripravljenost vključuje dobro zdravje, moč, gibčnost, zdravo prehrano, vzdržnost od kajenja ter drog in
abstinenca ali omejeno uživanje alkohola. Potapljači s prekomerna telesno težo in s pomanjkljivo fizično formo morajo spremeniti režim prehrane in pričeti s telovadbo. Da bi zadostil minimalnim zahtevam, se mora potapljač ukvarjati vsaj 4-krat na teden s po 30-minutno kardiovaskularno vadbo in se izogibati mastni hrani, povišanemu holesterolu ter jedilnik obogatiti z žitaricami, zelenjavo in sadjem.
C. Izkušnje: Obsežni projekti, ki vsebujejo vrsto tehničnih potopov, kot jih izvaja skupina
WKPP zahtevajo precej spretnosti in izkušenj. Zunanjemu opazovalcu morda puščajo vtis, da so globoki ter dolgi potopi doseženi relativno enostavno, vendar temu ni tako. Doseženo znanje in rezultati so plod dolgoletnih priprav in izkušenj, ki jih je ekipa nabirala na raziskovalnih projektih, kot je na primer Wakulla Springs - jamski sistem z tisočimi metri podvodnih rovov. Na tem mestu je potrebno poudariti, da potapljači, ki zanemarjajo izkušnje, spravljajo sebe in moštvo v tvegane situacije.
2.2 Načrtovanje potopa: Varno potapljanje zahteva skrbno načrtovan plan potopa pred vstopom v vodo. Dober načrt vsebuje mnogo več, kot le slepo sledenje vodji potopa. Moštvo, opremljeno s potapljaškim načrtom se je sposobno spoprijeti z nepričakovanimi problemi. Pregled opreme, ponovitev postopkov v sili in natančen pregled načrta pred vstopom v vodo preprečuje nastanek problemov še preden se pojavijo.
A. Pred potovanjem: Prva naloga pred vsakim potovanjem je zbiranje informacij o potapljaški lokaciji. Glede na tip lokacije
je potrebno sestaviti ekipo, ki bo lahko varno izpeljala potop. Moštvo mora poskrbeti za logistiko prevozov potapljačev in opreme
ter oceniti stroške. Pripraviti je potrebno spisek potapljaške opreme in nadomestnih delov potrebnih za
izvedbo potopa.
B. Na potapljaški lokaciji: Potapljači lahko aktivno nadzirajo potek priprav na potapljaški lokaciji. Preučiti morajo stanje vstopne točke in prilagoditi postopke v sili glede na lokacijo.
Med ostalim bo potrebno določiti lokacijo, na katero bo najlažje prenesti vso opremo in jo pripraviti za vstop v vodo.
C. Pred vstopom v vodo: Ekipa naj prične s sestavljanjem in nadziranjem delovanja opreme. Zelo pomembno je, da ekipa pripravi enotno konfiguracijo opreme in se ob morebitnih spremembah pogovori. Ponovno
je potrebno preveriti delovanje regulatorjev, podvodnih svetilk in ostale opreme ter morebitne pomanjkljivosti odpraviti pravočasno. Poleg pregleda opreme naj ekipa ponovi načrt potopa in preveri ali so vsi člani pripravljeni in usposobljeni za načrtovani potop.
Prevod in priredba:Peter
Lombar
Objavljeno z dovoljenjem avtorja -
Jarrod
Jablonski,
President of Global Underwater Explorers, www.gue.com
|
|
