Kronična hipoksija (pomanjkanje kisika), ki jo povzroča kajenje, povzroči povečano produkcijo rdečih krvničk, ki vsebujejo hemoglobin za prenos kisika. Framinghamova študija je pokazala, da imajo kadilci znatno povečano število rdečih krvničk (povečan hematrocit) – normalno je le-teh v krvi 35-40%, pri kadilcih pa se ta vrednost poveča za 20%, zaradi česar je kri bolj viskozna in povzroča očitne komplikacije pri učinkoviti cirkulaciji. Ta problem se pri potapljanju zaradi povečanega okoliškega pritiska še potencira, saj  le-ta povzroči kopičenje rdečih krvnih telesc v drobnih kapilarah in s tem se poškodujejo celice neposredno ob kapilarah (endotelij).
 
Vnos hidrogen-cianida (HCN) v pljuča s kajenjem povzroča dodatna tveganja za zdravje in varno potapljanje. Ta plin celicam namreč neposredno preprečuje rabo kisika, ker moti delovanje celičnega motorja – mitohondrijev. Že majhne količine HCN so smrtne. Prisotnost teh toksičnih substanc povzroči direktno poškodbo pljuč, tako da interferira z alveolnimi encimi, ki so potrebni za normalno delovanje alveolnih membran.
 
Vodikov sulfid (HSO3) je druga nevarna snov v cigaretnem dimu in je direktno toksična za večino celic, predvsem za tkiva, s katerimi je v neposrednem stiku – torej pljuča. Številni vplivi na zdrav krvni obtok in dihalni sistem ustvarijo cikel nesprejemljivega tveganja za varno potapljanje.
 
Ko postane okolje bolj zahtevno (večja zahteva po kisiku), je kadilec oškodovan, povečana količina kisika v vdihanem zraku namreč ne pomaga transportu večjih količin kisika do tistih tkiv, ki ga potrebujejo. Obstajata dva načina, kako povečati transport kisika.

1. Povečan krvni obtok (Blood Flow)
2. Povečan koeficient uporabe kisika 

Prvi je onemogočen zaradi slabega srčno–žilnega stanja kadilca, drugi pa je povečan zaradi dveh pojavov:

Zmanjšan krvni obtok (blood flow) in zmanjšano sproščanje kisika preprečujeta zadostno oksigenacijo še posebej takrat, ko je ta najbolj potrebna. Tako že samo kajenje kot dejanje povzroča obtočne motnje, ki ogrožajo potapljača. Kadilec zaradi tveganja dekompresijske bolezni ali neučinkovitega odziva stresnemu okolju pri potapljanju izpostavlja velikemu tveganju tako sebe, kot tudi svoje sopotapljače.
 
Kadilci in tisti, ki se odločijo z njimi potapljati, bi morali razmisliti - ne le o dolgoročnih posledicah za zdravje, temveč tudi o takojšnjih posledicah kajenja pri potapljanju. Poleg vsega že omenjenega, se s kajenjem namreč povečuje tudi možnost nenadne srčne odpovedi,  zmanjša se sposobnost absorbcije in transporta kisika do celic, očitno zmanjša zaznavna sposobnost, rahlo se poveča tveganje za nastanek dekompresijske bolezni ter poveča tveganje za poškodbe pljuč zaradi povišanega okoliškega pritiska. Če razmislite o vseh okvarah in tveganjih, ki jih povzroči kajenje, se lahko vprašate, kakšen motiv bi bil lahko dovolj dober, da ne bi nehali kaditi, razen odvisnosti?! Upoštevajte tudi,  da je veliko smrtnih primerov pri potapljanju posledica srčno-žilnih motenj: aritmije, miokardialnega infartka in kapi, da jih naštejemo samo nekaj. Med kadilci je delež teh bolezni višji in ob upoštevanju tega dejstva se lahko upravičeno vprašamo, če je kadilec res lahko odgovoren »buddy«! Ali lahko pomaga svojim sopotapljačem, ali samo povzroča probleme? S pojavom občutka tesnobe se srčni pulz zviša, prav tako tudi frekvenca dihanja. Vendar pa ima srce kadilca zmanjšano sposobnost reakcije na povečano potrebo po kisiku, rezultat tega je nezadostna izmenjava in uporaba dihalnih plinov, kar vodi v povečano porabo zraka in zmanjšano sposobnost pomoči sopotapljačem.
 
Vsi potopi so dekompresijski potopi in ravno sposobnost pljuč, da izmenjuje pline  je glavni vzrok, da se vsak potop ne konča z dekompresijsko boleznijo. Pri kadilcih so pljuča poškodovana zaradi kajenja. Ventilacija, merjena s FEV metodo je zmanjšana in prav tako tudi FVC za najmanj 10%. Z zmanjšano respiratorno sposobnostjo, je funkcija pljuč, da izmenjujejo pline, okrnjena in s tem se poveča tveganje za nastanek dekompresijske bolezni.
 
Nikotin povzroča znatno periferalno konstrikcijo, ki preprečuje odstranitev plina v tistih področjih, iz katerih se plini že tako težko odstranjujejo – to so majhne krvne žile in področja, ki ga le-te oskrbujejo s kisikom. Povzroča povečano agregacijo trombocitov in fibrinogena, kar ustvari začetek procesa, v katerem mehurčki, ki se tvorijo v teh kapilarah, poškodujejo žilne stene. Ena od teorij dekompresije celo navaja, da mehurčki v krvnem obtoku povzročajo poškodbe endotelija - pritrjevanje krvnih telesc na steno, kar povzroči verigo reakcij, s katerimi organizem poskuša odpraviti poškodbo. Z nikotinom v telesu je ta proces potenciran in pospešen ter povzroča nastanek trombocitnih strdkov v kapilarah. To zmanjša sposobnost organizma, da se znebi inertnih plinov. Nikotin pripomore k nastajanku negativnih posledic pri potapljanju.
 
Kadilec ima povečano število rdečih krvničk (eritrocitov)  na volumsko enoto (ima povečan hematokrit), kar se sicer sliši dobro, pomeni pa, da je kri gostejša. Zvečan okoliški pritisk pri potapljanju povzroči kopičenje krvničk v kapilarah, združevanje krvničk pa stimulira povečan hematokrit kadilca. To je še ena slaba novica za prekrvavljenost kapilar v dekompresijski fazi potapljanja. Povečan hematokrit naj bi bil tudi neposredno vpleten v poškodbe endotelija, ki se pojavi pri dekompresijski bolezni. 
 
Ogljikov monoksid preprečuje transport kisika predvsem zaradi svojega delovanja na hemoglobin in njegovo disociacijsko krivuljo. Kajenje neposredno zmanjšuje volumen pljučne krvi in zmanjša tudi odprtje številnih kapilar v pljučih, kar povzroči nesorazmerje med ventilacijo in perfuzijo z očitnimi posledicami prenosa plinov v trenutku, ko je vsak majhen delček plina nujno potreben. Akutna nikotinska prisotnost povzroči resno zmanjšanje zmožnosti, slabosti spomina, zmedenost, impulzivnost in upočasnjen reakcijski čas, da naštejemo le nekatere. Katerikoli od naštetih učinkov lahko postane resen problem, ko je potrebno sprejemati preproste odločitve, za katere se lahko izkaže, da so odločitve o življenju ali smrti. 
 
V nedavni študiji o potopih, pri katerem so upoštevane vse meje dekompresije, toda potapljača vseeno prizadane dekompresijska bolezen, igra kajenje in poškodba pljuč zaradi kajenja glavno vlogo. Obstajata dve skupini:

1. Ljudje z intro-kardialnimi motnjami
2. Ljudje brez intro-kardialnih motenj;
 
Tisti brez omenjenih motenj so imeli več možganskih poškodb in nihče od njih ni kadil, medtem ko je bilo 50% tistih z intro-kardialnimi motnjami kadilcev. Ti potapljači so izkusili predvsem poškodbe spinalnih sekvenc in so imeli posledice, enake tistim potapljačem po hitrem dvigu in pljučni barotravmi. To kaže, da prikrite motnje v delovanju pljuč pospešijo nastanek pljučne barotravme in dokazuje, da kajenje ovira učinkovito izmenjavo plinov v pljučih. To je smiselno, če upoštevamo poškodbe, ki jih kajenje povzroča na dihalnih poteh in na alveolnih stenah.
 
Prosim, razmislite o teh dejstvih preden si znova prižgete cigareto. Če kadite, se za pomoč pri odvajanju od kajenja zglasite pri zdravniku. Naj vaše potapljanje postane varno in zabavno!

Konec članka
Strani 1 - 2 - 3
Pripravi članek za tiskanje.