Kljub ogromni negativni publiciteti kajenja, vsako leto začne kaditi milijone ljudi. Z nekom, ki je zasvojen z nikotinom, na žalost težko imeti razumen pogovor o tveganjih, ki jih povzroča kajenje. Zasvojenost vodi kadilce k opravičevanju njihovega početja in zanikanju tveganj, ki so jim zaradi kajenja izpostavljeni. Zatiskanje oči pred resnico kadilcem omogoča, da ignorirajo očiten vpliv, ki ga ima kajenje na njihova telesa in ki se prikrito demonstrira v mnogih dejavnostih, kot na primer pri potapljanju.
 
Vplivi kajenja so še posebno opazni pri potapljačih. Pregled znanstvene literature o reakciji telesa na kajenje in zasvojenost z nikotinom zelo nazorno prikazuje, kako lahko to negativno vpliva na potek potopa. Ne glede na to, da se obseg zdravstvenih omejitev, ki nastajajo zaradi kajenja, spreminja v odvisnosti od količine pokajenih cigaret, ima kajenje vedno negativen vpliv na zdravje posameznika. Najbolj obsežna in dolgoročna raziskava kajenja in drugih zdravstvenih študij je Framinghova razsikava. Zajela je 5.000 ljudi in jih spremljala 34 let, kar je prineslo veliko količino statističnih informacij.
 
Primer: 30-letnik, ki na dan pokadi 15 cigaret, oziroma manj kot zavojček dnevno, si skrajša življenje za  5 let. Kadilci so izpostavljeni 20-krat večjemu tveganju, da obolijo za pljučnim rakom in prav tako velikemu  tveganju, da obolijo za rakom na drugih organih – koži, mehurju, trebušni slinavki, ustih in grlu. Kadilci imajo tudi 2-krat večjo možnost, da obolijo za boleznimi srca in ožilja, 2,2-krat večjo možnost kapi in 3,5-krat večjo možnost občasnih zastojev v cirkulaciji krvi, ki se izražajo kot krči v okončinah. Ne glede na starost je smrtnost, ne glede na vzrok smrti pri kadilcih 2-krat večjo kot pri nekadilcih. Kadilci imajo 7-krat več obolenj na dihalih in poškodb dihal kot nekadilci. Pri otrocih, ki začnejo kaditi pri 14 letih, se razvije povprečno le 92% funkcij pljuč, v primerjavi z otroci, ki ne kadijo. Ta izguba funkcij je trajna. In, kot je bilo ugotovljeno, je učinkovito delovanje pljuč vitalnega pomena za obvladovanje stresnih situacij in pospeševanje izločanja plinov iz potapljačeve krvi. Počasnost krvnega obroka prav tako nevarno vpliva na izločanje plinov iz krvi in oskrbo mišic s kisikom, kar pa že resno ogroža potapljačevo varnost.
 
Arterosklerotične obloge v krvi se tvorijo 2-krat hitreje, če je kajenje podkrepljeno še z mastno prehrano. LDL (slab holesterol) se znatno poveča in s tem še zmanjšuje učinkovitost krvnega obtoka in otežuje izločanje plinov iz krvi. V krvi raztopljeni plini, predvsem dušik, se nalagajo v maščobnih celicah in s tem ustvarjajo idealna mesta za zbiranje in rast dušikovih mehurčkov.
 
Nadalje, 90% bolnikov z vnetji po operativnih posegih na hrbtenici je kadilcev, gostota kostnega mozga pri  moških se zmanjša za 20%, pri ženskah pa za 25 – 30%, medtem ko se bolečine v hrbtenici zaradi poškodbe pri delu pojavljajo v enem od petih primerov pri nekadilcih in v enem od dveh primerov pri kadilcih. 
 
Hiperbarične poškodbe kosti (osteonekroze) so v zadnjem času v centru pozornosti medicinskih strokovnjakov in tudi raziskovalci stremijo k temu, da bi razložili vzrok občasnega razgrajevanja kosti. Da pa bi lahko bili popolnoma prepričani o povezavi kajenja in hiperbaričnih poškodb, oziroma o tem, da kajenje zmanjšuje gostoto kostne mase, bo treba opraviti še temeljite raziskave na tem področju.